Po dolgem času sem spet videla nekega človeka iz svoje preteklosti. Prebudil je spomin in našla sem še en pozabljen del sebe. Sebe 15-letnico. Ha! Kako divji otrok! Srednja Grafična v Ljubljani! Samo eno leto sem bila tam, kot večina mojih sošolcev. Več smo bili za šolo kot v šoli, tisto leto sem tudi dodobra spoznala Ljubljano in se zaljubila vanjo.
Nasmeh se mi razleze čez obraz, ko se spomnim sebe od takrat. Totalna svoboda! Ni bilo stvari ali človeka, ki bi mi jo lahko vzel! Mojim staršem in ostalim odraslim, ki so me skušali "spraviti v red", se je najbrž mešalo zraven mene. Nobenega pravila nisem upoštevala. Pravzaprav sem ga takoj, ko sem poštekala, da je nekaj pravilo, prekršila. Takrat sem tudi spoznavala, da svet ni takšen, kot bi si želela. Nisem se hotela sprijazniti s tem in sveta nisem sprejela za svojega. Na ven se je to odrazilo tako, da svet ni sprejemal mene. Ločila sem se od Zemlje in zaplavala po nekih svojih svetovih. Droga je pri tem pomagala. Spomnim se momenta, ko sem si v glavi rekla: "Tanja, zdaj greš pa not. Srečno! Se vidimo na drugi strani." In vprašala sem se, kje je ta druga stran. Ko pridem ven ali ko umrem. Oba potenciala sta bila odprta. Potovanje po svojih temah, po neznanih svetovih v sebi, po podzavesti, je trajalo nekaj let. In potem trenutek, ko je brezkompromisno morala pasti odločitev - grem ven in živim, ali grem naprej in umrem. Odločila sem se za življenje.
Dolgo sem o tem času in svojem početju razmišljala kot o nečem slabem, o nečem, kar mi je vzelo leta in možnosti. Potem pa mi je prijateljica, ki mi je naredila rojstni horoskop, rekla, da me moja tema podpira. Da sem to potovanje zavestno izbrala, da bi ne glede na to, kaj se je dogajalo pri nas doma ali v šoli (za izgovor sem imela največkrat to, da sta se starša ločila in to da se nismo razumeli), izbrala isto. Da sem to izkušnjo rabila - želela zaradi nadaljnega življenja. Še vedno nisem čisto dojela, sem pa dosti razmišljala o tem. Brez te izkušnje bi zagotovo bila čisto drug človek.
Na obrazu nekoga, ki ga kje srečam na vsakih par let in ga poznam z Grafične, sem videla kaj pomeni, da te tvoja tema podpira. Nikoli se nisva družila, sva pa prehodila precej podobno pot - istočasno, nekako vzporedno. No, videla sem njegovo preobraženo- dobro- močno-obvladano temo, prijateljico, ne sovražnico. Videla sem srečnega človeka, ki živi sebe. Vsaj tisti trenutek. V svoji ustvarjalni energiji je bil, rolal je muziko - dj je. Najprej sem bila neskončno vesela, da je v redu, da je celo tako zelo v redu in potem - klik. Dojela sem, s celim bitjem, z vsemi celicami.
Pomeni, da si se sprejel v celoti. Da črpaš modrost iz svojih izkušenj, da se imaš rad. Da nobena stvar ni bila zaman, da te skozi izbire vodi ljubezen do sebe. Da si popoln, da nobenega dela svoje notranjosti ni treba nikoli skrivati pred svetom. Da so bolečina, jeza ali strah samo občutja, prav tako kot ljubezen, veselje in strast. Da je negativno samo stanje prav tako kot pozitivno. Da vse samo je, ne dobro, ne slabo, samo je. In da si v redu s tem.
Potem lahko na igriv način izbiraš izkušnje zase. Lahko se veseliš življenje in univerzum je vesel s tabo.