Ljubezen v tebi
odpira svetove tisočih sonc.
S svojo lepoto
ožarjaš nebesa
in kar ti bog je vtkal v obraz,
vtkano bo nekje ostalo.
Človek,
sveto bitje si.
V kraje brez luči si šel,
da bi prižgal svojo svetilko.
Svoj dom si našel
v sebi.
Lepo mi je
ko delim s tabo ljubezen
in božjo svetlobo.
Vesela sem
da z roko v roki
hodiva domov.
Poglej!
Izza gore sonce vzhaja.
Sonce v meni budi dneve kot je ta -
z glasbo v srcu.
Sonce je nad oblaki...
vedno.
Tišina je prišla
in ostala v meni.
Potoki se zlivajo k reki
in reke tečejo k tebi -
morje neskončne ljubezni,
polje neskončne modrosti.
Nežno
stvarstvo se preliva skozme.
Večno
bog prebiva v meni.
Zate Swami pišem pesmi o bogu,
ki se skozte trudi za nas.
Hvala.
Ptice mi pojejo pesmi,
ki jih pišejo zvezde.
O večnosti stvarstva,
o naši neskončnosti.
Sedela bom tukaj
in pisala tvoje besede,
ki jih bo nekoč razjedel čas.
Njihovo bistvo je zapisano v večnosti.
Priklepam te nase
in verige so na mojih nogah.
Osvobajam te
in vidim sebe svobodno.
Iz tišine prihajajo stvari,
ki jih drugje ne moreš najti.
Pesem, ki jo pojemo o tebi bog
plete naša srca v venec,
ki ga dvigneš
in položiš na svoj oltar,
da se ti od tam lahko darujemo.
Zdaj je prišel trenutek,
ko je čas izginil
in kje sem,
ni več pomembno.
Čakam in pride.
Misel, ki me drži na polju svetlobe,
kjer sem doma.
Ko vse dam,
dobim tebe,ki si vse.
Brat,
podaj mi roko
in pojdi z mano.
Tja kamor greva
nihče ne more priti sam.
Kaj vidim
v tvojih očeh sestra?
Kaj vidim v plesu rože na vrtu?
Kaj vidim v letu ptic?
To vidim, kar je od nekdaj v nas.
Tebe vidim bog.
Kam se je izgubila tvoja radost
ko tavaš v temi
in misliš, da si izgubljen?
Luč prižgi
in videl boš, da si doma.
Lepa si,
ko plešeš med rožami.
Tvoj nasmeh prebuja srca v veselje.
V tvojem pogledu je skrit spomin
na boginjo,
ki se je dvignila k nebu.
Poglej me Swami.
Tvoje oči ozdravljajo moje bitje.
Bog, ki si,
ne pusti več spati moje duše.
Sedela sem v tvojem srcu
in te poslušala,
ko si mi govoril,
da sedim v svojem srcu.
Potem sem spoznala,
da sta najini srci eno.
Mnogo ljudi je iskalo sebe
in tam, kjer so se našli,
so našli tudi tebe.
Noč je.
Glasovi so utihnili.
Zdaj te lahko slišim bog,
govori mi.
Pred nebeškimi vrati stojim
in čakam, da mi odpreš.
Končno sem doma.
V svoji svetosti sem te zagledala.
Svet si iskalec
in lačen ljubezni,
ki jo v svojem srcu bog zate nosi.
Ura je tiktakala
in odštevala čas,
ki ne obstaja.
Zmotila me je s svojim zvokom
in skoraj sem pozabila,
da živim v večnosti.
Sonce vzhaja
in pot pred mano se odpira.
Misli so postale eno.
Nič več se mi ne mudi.
K tebi stopam bog.
Stopinje tvojih lotusovih stopal
so moja pot.
Swami, puščaj jih zame
na poti življenja,
da ti bom lahko sledila.
Bisere svojega zaklada
polagaš vame.
Počasi, da si vsakega lahko ogledam
in si ga vtisnem v srce.
Kamorkoli pogledam
si tam bog.
Zakaj sem te tako dolgo iskala?
Odsanjala sem svoje sanje
zdaj lahko začnem živeti.
Prebudi me nežno.
Povsod okrog sebe te čutim bog.
Objemaš me s svojimi
neskončnimi rokami.
Jaz pa sem mislila, da sem sama.
Močno žarijo oči
s tvojeg utrujenega obraza.
V sebi nosijo boga.
Da bi videl svet,
ti ni treba na pot.
Zapri oči.
Zazri se vase.
In videl boš vse stvarstvo.
Sonce z zlatimi žarki
osvetljuje nebo.
Ljubezen z zlatimi žarki
osvetljuje vesolje.
Svet si.
Ko se tega zaveš,
je sveto tudi vse ostalo.
Ko se vse želje zlijejo v eno,
da bi se združil z bogom,
vajin namen postane isti
in čudež se lahko zgodi.
Sočloveka ti pošilja bog na pot,
da bi mu dal kar lahko
in s tem dal sebi vse.
Tisto, v kar verjameš, je zate resnično.
Verjemi v ljubezen.
Dobro in zlo
prebivata v tebi
samo dokler ne spoznaš,
da v resnici
obstajaš tam,
kjer vse samo je.
Pesem v srcu se je rodila.
Ti jo jaz pojem,
ali jo ti meni poješ?
Poljubi me.
S svojimi svetlimi ustnicami
se dotakni mojega čela.
Blagoslovi me,
tvoj otrok sem
in vrnila sem se k tebi.
V ognju naj se razstopi
vse kar nisi ti.
Ti se ne moreš razstopiti nikjer.
Ko pride luna na nebo
tiho zaprem oči
in ti milo vstopiš v moje sanje.
Primeš me za roko
in nežno vodiš k sebi.
Gledala sem v tvoje globoke oči.
Iskala sem tisto,
kar je tudi v meni.
In našla sem
v vseh očeh.
S tem si mi povedal bog,
da živiš med nami.
Bog poslušaj me,
ljubim te.
Prišel si v moj svet
in me varno pripeljal iz njega.
Zdaj živim v svetu
skupaj s tabo.
Nikoli več sama.
Tvoja milost mi kaže
kako zelo se ljubim.
Sreča je v mojem srcu
ljubezen zbudila
in lahko sem se vrnila k tebi.
Hvala za srečo in za to,
da v resnici nisem nikoli odšla.
Pod tvojim okriljem sem varna.
Brezskrbno se lahko igram
na sipinah tvojih svetov.
Včasih se počutim kot angel,
včasih pa sem človek.
A vedno sem tvoj otrok
in vedno te lahko dosežem.
V tvojem templju sem prižgala svečo zate.
In medtem ko čakam, da prideš,
si ti že v meni.
Ovijam se v tanke bele pajčolane
in se posipam z zlatim prahom,
da bi bila moja podoba
vsaj malo podobna tvoji nebeški luči.
Kadar sem v tvoji bljižini -
izginem.
Ostaneš samo še ti.
Kamen postaja diamant.
Jaz postajam bog.
Ptice so našle svobodo na nebu,
jaz sem jo našla v sebi.
Kot drevo steguje veje,
da bi objelo sonce,
jaz stegujem roke,
da bi objela tebe,
ki si povsod.
Moje misli so čiste,
v mojem srcu je mir.
Ljubezen se je rodila,
ki se širi in širi.
Zagledam ga v tvojih očeh
on je ta, ki je v meni
in ki te pozna.
V poljubu večnosti
se odpre neskončnost.
Ljubezen ti nosi darilo.
Odpri se in ga sprejmi.
Ne zavrni ga zaradi misli,
ki niso resnične.
Ko se bom razsvetlila jaz,
se bo razsvetlilo vse.
Kajti česar ni v meni, ni.
Mesečina je osvetlila moj obraz
in v tem svetem trenutku
je bog osrečil moje srce.
Sreča sije s tvojih oči.
Z njenim sijem mi umiješ obraz.
V dolgih nočeh sem te čakala
in ko si prišel,
te nisem prepoznala.
Zjutraj me je prišla potolažit babica
in v njenih očeh sem te zagledala.
Čakam, da te vidim
in te pozabim gledati zdaj.
Pustim, da odhaja staro
in se veselim,
ko v moje življenje nosiš novo.
V svetem trenutku
odprem srce zate
in ti dovolim,
da skozi mene obsiješ svet.
Tam, kjer si ti doma,
je moje srce.
Po poti namena se vračam.
V srce mi polagaš
zlate besede večnosti,
da bi se končno prebudila
in zagledala resničen svet.
Hvala.
Neskončna ljubezen,
ki vedno bolj gori zate mi pravi,
da sem ta ljubezen jaz.
Raziskujem globine svoje duše
in spoznavam,
da se nikoli ne končajo.
Moje telo je tempelj boga
in jaz sem bog,
ki v njem prebiva.
Poln milosti si Swami.
Čista ljubezen si.
In ko ljubim tebe, ljubim boga.
Ko ljubim boga, ljubim vse.
Uporabi me bog.
Naj bom tvoje orodje.
Naj razširjam ljubezen po Zemlji
kot jo ti razširjaš po meni.
Roke dvigujem visoko v nebo,
da bi se dotaknila tvojega obličja.
Ti pa si se skril vame
in mirno čakaš, da te najdem.
Reka ljubezni do tebe
teče skozi mene
nazaj k tebi.
Potapljam se v morje svetlobe.
Srečna sem.
S tabo sem.
Eno sva.
Tvoje ime mi počiva na ustnicah.
Molčim.
S tem je izgovorjeno.
Ljubim te,
ker ljubim boga
in nič ne ostane,
kar ne bi mogla ljubiti.
Noč je.
Tebi pišem pesmi Swami,
ker te hočem v svojih mislih nositi.
Skozi sanje mi spletaš
zlate niti resničnosti,
da bi jo lažje spoznala,
ko se bom vanjo zbudila.
Sanjam, da živim.
V resnici živim za sanjami.
Težko najdem besede,
da bi te opisala,
čeprav si v vsaki od njih.
Tiho odstiraš tančice zavesti
in me pripravljaš
na nepozaben prizor resničnosti.
Ti si vedno v mojem umu,
jaz pa sem le del tvojega.
Bog, eno sva.
Zaprimo oči
bratje in sestre
in se za poljem vidnega
primimo za roke.
Reke ljubezni
iz naših src
se bodo zlile v morje
in na čolnih naših čistih misli
bomo odplavali domov.
Skozi mene siješ
in ljudje te najdejo.
Siješ skozi njih
in jaz te vidim.
Čas teme zame je končan.
Ko ti enkrat prižgeš luč,
je nič več ne more ugasniti.
Že vidim očeta,
ki mi prihaja nasproti.
Moje vrnitve se veseli tako kot jaz.
Življenje v tebi
se začenja zame.
Hvala Swami,
da me vodiš,
da mi osvetljuješ pot.
Da si me sprejel
in da si vedno z mano.
Spomnil si me
kako je tam kamor grem in na to,
da potujem samo vase,
samo k sebi.
Odpiram se svetovom v sebi
in ni me strah, saj vem,
da si z menoj
in da svet brez tebe ne obstaja.
Moja duša praznuje,
saj je končno zagledala svetel dan
in začutila svobodo.
Vedno bolj si v meni
in moje violine
vedno bolj igrajo tvojo pesem.
V meni odzvanja božanska melodija
in jaz postajam eno z njo.
Ptice svobode letijo v nebo
in jaz se vrtim v norem veselju.
Končno si dovolim biti to kar sem.
Swami,
dotaknil si se mojega življenja
in trenutek za tem
sem se prebudila v bogu.
Božanskost v meni
obsije božanskost v tebi.
Skupaj obsijeta
božanskost v vsem.
Čutim tvoj blagoslov.
Nežen, a hkrati močan,
se spušča name.
Za moje drobno darilo
si mi podaril vse.
Bog, pomagaj mi,
da ostanem pred nebeškimi vrati,
dokler ne prihitiš
in jih odpreš.
Nikoli več mi ne dovoli oditi
stran od sebe.
Predala sem ti bolečino
in ves strah
in ti si mi v zameno
dal ljubezen,
ki je brezmejna.
Ničesar več ni,
kar ne bi delila s tabo.
Osvetlil si vsak temen kotiček v meni.
Tako strah me je bilo,
našla pa sem samo ljubezen.
Človek čiste božanske svetlobe
se je rodil,
da bi tudi nam pomagal to svetlobo najti.
Sprejemam darilo,
ki prihaja od tebe.
Spet mi bo nov svet odprlo.
Nekoč sem izbrala obilje,
a obilje te ljubezni,
si nisem mogla niti zamisliti.
S svetlobo, ki jo širiš,
širiš tudi mene.
Meje izginjajo.
Zidovi se rušijo.
Vse, kar je nekoč bilo,
spet postaja eno.
V čisti radosti
se obračam k tebi.
Z mojo zahvalo
prihaja tvoj blagoslov.
Vse kar je bilo
in vse kar bo
je v tem trenutku izživeto.
Ta trenutek je popoln.
V tem trenutku sem popolna jaz.
Ta trenutek si ti bog.
Zdaj počivam v svetlobi, v zvoku tvojega glasu,
om shanti shanti shanti